Družina Straub

Johann Baptist Straub (1704–1784)

Johann Baptist, prvorojenec mizarja Johanna Georga Strauba st. (1674–1755), je začetno izobrazbo pridobil v delavnici svojega očeta v Wiesensteigu. Leta 1721 so ga poslali v München, kjer se je učil pri dvornem kiparju bavarskega dvora in družinskem prijatelju, Gabrielu Luidlu, ki je takrat delal v dvorcih Nymphenburg in Schleißheim. Navdušen nad francoskim rokokojem – Giullielmus de Grof (1676–1742) je bil od leta 1717 najljubši kipar elektorja Maksmilijana II. Emanuela (1662–1726) – se je mladi kipar srečal z zgodnjimi deli plodovitega kiparja Egida Quirina Asama (1692–1750) v Münchnu. Leta 1727 se je preselil na Dunaj, da bi dopolnil svojo umetnostno formacijo. Tam je sodeloval z umetniki, ki so bili povezani s cesarskim dvorom. Njegov mlajši brat Philipp Jakob mu je prav tako sledil in glede na arhivske podatke leta 1730 obiskoval tamkajšnjo akademijo. Johann Baptist je svojo pot začel v delavnici Ignaza Gunsta in kasneje sodeloval s Christophom Maderjem (1697–1761), dvornim kiparjem princa Evgena Savojskega. Prvo samostojno kiparsko naročilo je dobil med 1730 in 1734 za Schwarzspanierkirche na Dunaju. Pozimi 1734/1735 se je vrnil v München, kjer je nato skoraj eno leto delal za starejšega dvornega kiparja Andreasa Faistenbergerja (1646–1735). Za razliko od Dunaja, kjer bi najverjetneje obveljal za umetnika oziroma rezbarja manjšega pomena, je v Münchnu vzbudil precejšnje zanimanje. Že 1737 je bil imenovan za dvornega kiparja na bavarskem dvoru, njegova delavnica pa je kmalu postala ena najbolj cenjenih v elektorjevi rezidenci. Sodelovanje z arhitektom Michaelom Fischerjem je imelo bistven vpliv tudi na oblikovanje bavarskega rokokojskega kiparstva. Med njegovimi učenci zasledimo Ignaza Güntherja (1725–1775), njegovega zeta Romana Antona Boosa (1733–1810) in nečaka Franza Xaverja Messerschmidta (1736–1783), ki so tudi sami postali pomembni umetniki svojega časa.