Novice

12. 4. 2019.

Nepričakovano odkrije – kip Jožefa Strauba v Gorici

Sodelujoči pri projektu TrArS smo zasledili neformalno novico, da v depoju goriškega muzeja (Musei Provinciali di Gorizia) hranijo kip Jožefa Strauba. Stopili smo v kontakt s kustosom muzeja – Sašem Quinzijem, ki je kip Jožefu Straubu pripisal šele pred kratkim (kip doslej še ni bil objavljen).

Sprva si je kip ogledala umetnostna zgodovinarka Valentina Pavlič, ki je potrdila atribucijo ter se s Quinzijem pogovorila o možnostih sodelovanja.

V torek, 26. marca 2019, smo tako organizirali srečanje, ki se ga je udeležil kustos muzeja Saša Quinzi, del slovenske ekipe – umetnostna zgodovinarka Valentina Pavlič, restavratorka Saša Dolinšek in fotograf Valentin Benedik – ter dr. Giuseppina Perusini, profesorica iz Univerze v Vidmu, in restavratorka Elisabetta Ceccaroni. Skupaj smo si kip natančno ogledali, Valentin Benedik pa je poskrbel za fotografije.

Kip sv. Janeza Nepomuka je precej poškodovan in umazan, bil je tudi preslikan. Pod monokromno preslikavo so vidni deli pozlate in srebrne lazure na moceti ter modre barve na spodnjem (duhovniškem) oblačilu (kar najverjetneje predstavlja prvotno polihromacijo). Kljub slabi ohranjenosti kipa so značilnosti sloga Jožefa Strauba dobro vidne in kip lahko brez pomislekov umestimo v njegov opus. Posebna je tudi zadnja stran kipa, saj nima značilne »odprtine«, ampak je zaprta in dodelana. Kakor domneva Quinzi, se je kip prvotno najverjetneje nahajal v cerkvi na Goriškem oziroma v Gorici - vsekakor na področju, ki je bil opustošen med prvo svetovno vojno (sklepamo, da je bil kip najmočneje poškodovan takrat). Vsekakor pa je potrebno izpostaviti dejstvo, da »odkritje« kipa razširja razumevanje Straubovega bivanja in delovanja na Vipavskem. V letih med 1738 in 1741, ko je dokumentiran v tem okolju, je gotovo naredil več del, kot jih danes poznamo. Kip iz goriškega muzeja nam daje upanje, da bomo v prihodnosti na tem koncu morda našli še kakšno Straubovo zgodnje delo.

Kip sv. Janeza Nepomuka je hranjen v depoju muzeja in tako bo tudi v prihodnje, zato smo na srečanju pretresali možnosti nujnih in smiselnih restavratorskih posegov. Dr. Giuseppina Perusini je vzela nekaj vzorcev za laboratorijske analize. O rezultatih in o restavratorskih posegih na kipu bomo poročali.

Vabimo vas, da si ogledate kataložno enoto o kipu.

Valentina Pavlič