Novice

19. 2. 2019.

Veliki oltar sv. Areha v cerkvi sv. Areha na Pohorju (Frajhajm)

Del slovenske ekipe, ki sodeluje pri projektu TrArS je cerkev sv. Areha na Pohorju prvič skupaj obiskal v aprilu 2018, in sicer z namenom popisa in raziskave del Jožefa Strauba v Sloveniji. Nad stanjem notranjščine cerkve in predvsem nad stanjem polikromacije na oltarju sv. Areha smo bili zelo zaskrbljeni. V cerkvi je bila v tistem času tako visoka zračna vlaga, da se je v kapljicah nabirala na kamnitem tlaku. Ostenje, kamen in predvsem hrbtišče glavnega oltarja je bilo zeleno od alg. Polikromacija s kredno podlogo je odstopala, se vihala in dvigala od lesenega nosilca ter na več mestih že odpadla. Zaradi bojazni, da bi odpadel večji del polikromacije na oltarju, smo se čez dva tedna vrnili, da poskušamo v čim večji meri zaščititi odpadajočo polikromacijo. Preko japonskega papirja smo z akrilnim utrjevalcem (Medium for consolidation, Lascaux) začasno utrdili odstopajočo kredno podlogo.

Na praznik sv. Areha, 15. julija 2018, ko se pri verskem obredu zbere množica romarjev, sva Valentina Pavlič in Saša Dolinšek zbranim predstavili pomen oltarja. Hkrati sva jih opozorili na njegovo stanje ter nujnost konservatorsko-restavratorskih posegov.

Sredi novembra 2018 je tehnična ekipa ZVKDS-Restavratorskega centra v cerkvi postavila delovne odre z namenom, da odstranimo okrasje in kipe z oltarja, jih prepeljemo v prostore Restavratorskega centra v Ljubljani in pričnemo z nujnimi kons.-rest. deli. Ko smo od blizu videli stanje celotnega oltarja, smo se odločili, da oltar v celoti demontiramo, saj je cerkev kljub novo izvedeni drenaži in novi zasteklitvi oken še vedno vlažna in izjemno hladna. V obdobju, ko se bodo na oltarju izvajala konservatorsko-restavratorska dela, se bo cerkev izsušila, v prezbiteriju se bodo lažje izvedla sanacijska dela na ometu ter kamnitem tlaku. Dejstvo je tudi, da je delo v ateljeju natančnejše in kvalitetnejše izvedeno zaradi boljših pogojev dela.

V restavratorskem ateljeju smo na razstavljenih delih oltarja smo najprej izvedli facing lica in dezinfekcijo lesenega nosilca. Na delih okrasja in kipov smo na mesta, kjer je odstopala kredna podloga s polikromacijo preko japonskega papirja nanesli akrilni utrjevalec. Sledilo je čiščenje lesenega nosilca na hrbtiščih okrasja in kipov. To smo izvedli z vodo, ki smo ji dodali nekaj etanola in tršimi krtačkami. Na očiščen in osušen leseni nosilec smo izdatno napršili dezifekcijsko in dezinsekcijsko sredstvo.

Ob sondiranju plasti poslikav na kipih in okrasju smo ugotovili, da je bil oltar najmanj štirikrat v celoti obnovljen. Pod plastmi preslikav so na nekaterih mestih še ostanki prvotne polikromacije in kredne podloge, ki pa je zelo lomljiva in drobljiva. Največ ohranjene poslikave najdemo na srednjem delu arhitekture oltarja, ki je bila prvotno poslikana v tehniki sivega in rdečega marmorina. Poslikava, ki je danes vidna je bila najverjetneje izdelana leta 1895, kar se opazi po barvi in slogu krašenja oblek svetnikov. Prvotno so imeli kipi in okrasje veliko pozlate in posrebritve z barvnimi lazurami. Na hrbtišču glavne niše je podpis renovatorjev: Thomas Kotnig…Ignac Holc…1861. Na hrbtišču predele je napis: RENOV…´´Anton´´….. Podkrižnik…. A. Zoratti

Zaradi majhne količine ohranjene prvotne polikromacije, pozlate in posrebritve bo potreben sklic strokovne komisije, ki bo odločila, kakšen naj bo končni videz oltarja. V strokovno komisijo bodo povabljeni tudi sodelavci Projekta TrArS iz drugih držav, saj bodo lahko delili svoje izkušnje ter bogato strokovno znanje. Naš projekt tako dobiva zelo konkretne in koristne rezultate.

Konservatorsko-restavratorski posegi na oltarju sv. Areha se izvajajo na oddelku za les v Restavratorskem centru ZVKDS v Ljubljani.

Saša Dolinšek, restavratorka in Valentina Pavlič, umetnostna zgodovinarka