Novice

12. 2. 2019.

Tretje projektno srečanje na Bavarskem

Bavarski deželni urad za spomeniško varstvo je gostil tretje projektno srečanje partnerjev TrArS, ki je vključevalo študijske obiske strokovne skupine za tehnične raziskave in strokovne skupine za raziskave del Johanna Baptista Strauba. Bavarski partnerji so 22. in 23. januarja 2019 pod vodstvom Ruperta Karbacherja organizirali koordinacijski sestanek, strokovne predstavitve, sestanek uredniška odbora ter terenske oglede.

Sestanek je v prostorih urada z nagovorom otvoril generalni konservator, prof. Mathias Pfeil, dipl. ing. arh., in izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem njihove institucije v projektu, ki se ukvarja z umetnostjo rokokoja - eno za Bavarsko najbolj ključnih tem – ter kiparstvom Johanna Baptista Strauba in njegovih bratov.

Po predstavitvi programa projektnega srečanja so posamezniki predstavili svoje raziskave. Predstavnica partnerjev in doktorska študentka z Umetnostnozgodovinskega inštituta Univerze v Gradcu, Christina Pichler, je predstavila rezultate njihovega sodelovanja s prof. Viktorjem Kaufmannom z Inštituta za geodezijo Tehnične univerze v Gradcu, pri katerem so dokumentirali sedem kipov Philippa Jakoba Strauba v Gradcu. Posamezne kipe in kiparske skupine, postavljene na visokih in težko dosegljivih mestih, so izmerili in fotografirali s pomočjo dvižnih naprav. Na podlagi fotografij z različnih zornih kotov je bila izdelana tudi video animacija. S pomočjo različne osvetlitve in post-produkcijske obdelave je bilo možno prebrati ohranjene dele močno poškodovanega napisa na podstavku kipa sv. Leonarda. Nov član avstrijske ekipe, Michael Preiβ, je predstavil rezultate raziskav dokumentov župnijskega arhiva v Radgoni, kjer našel nekaj podatkov o Johannu Georgu Straubu in njegovi družini.

Naslednji dan so sledile strokovne predstavitve bavarskih kolegov – restavratorja Ruperta Karbacherja in Lee Rechenauer, magistrske študentke konservatorskih ved v Stuttgartu. Z namenom, da bi bolje spoznali slog in tehnične značilnosti del Johanna Baptista Strauba, je bavarska ekipa pod vodstvom Ruperta Karbacherja za konservatorsko-restavratorske preiskave izbrala tri kiparjeva dela iz različni časovnih obdobij. Kiparske dela iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Dieβnu predstavljajo njegovo zgodnje delo, oltar sv. Jurija v Bichlu zrelo, glavni oltar podružnične cerkve sv. Jurija v München-Bogenhausnu pa pozno delo. Konservatorsko-restavratorske preiskave so pokazale vrsto podrobnosti, od obdelave zadnjih strani kipov in povezav posameznih lesenih delov, do in situ predelav, skupaj s tehničnimi in umetnostnimi posebnostmi polihromacije. Kljub temu, da kipar ni imel vpliva na izvedbo polihromacije, je moral biti z njo seznanjen. To je mogoče sklepati iz načina rezbarjenja površin, ki so bile predvidene za pozlato. Natančen vpogled v Straubov način dela je omogočil razlikovanje med deli, ki jih je izdelal Johann Baptist sam, in deli, ki so jih izdelali drugi člani njegove delavnice.

Sestanek uredniškega odbora se je osredotočal na vizualno podobo, tehnično obliko in vsebino monografije z uvodnimi besedili in katalogom del. Razpravljalo se je tudi o virih in literaturi ter kvaliteti reprodukcij.

Srečanje je zaokrožil obisk restavratorskih ateljejev, ki sta jih organizirala konservatorja-restavratorja Judith Schekulin in Andreas Müller. Partnerjem so predstavili tri zanimive projekte. Andreas Müller in mag. Julia Brandt sta predstavila konservatorsko-restavratorske raziskave na redko ohranjenem primeru kiparsko rezbarjene strukture baldahina iz 18. stoletja iz cerkve v Rott am Inn. Poleg drugih preiskav so na štirih polihromiranih lesenih angelskih glavicah z baldahina opravili stratigrafsko raziskavo. Mag. Anna Szubert, restavratorka za tekstil, je predstavila svoje delo na edinstvenem tekstilnem kompletu iz grajske kapele v Neufraunhofnu. Češčene gotske kipe Marij z Jezuščkom so v 17. in 18. stoletju pogosto oblačili v oblačila in jim dodajali lasulje, krone in žezla. Omenjena oblačila pa so le redko ohranjena, zato je to oblačilo, ki je obenem izdelano še z redko tehniko vezenja s slamo, še posebej dragoceno in predstavlja pravi restavratorski izziv. Konservatorka-restavratorka Maria Seeberg je predstavila redko ikonografsko upodobitev Kristusa na križu iz vinske trte iz cerkve sv. Janeza Krstnika v Iglingu.

Strokovno bivanje v bavarski prestolnici so dodatno obogatili obiski Cuvilliés-Theatra, Asamove cerkve in hiše ter ogled benediktinskega samostana v Ottobeurenu. Dvorno gledališče je dal zgraditi bavarski volilni knez Maksimiljan III. Jožef med 1751 in 1753 na osnovi načrtov Françoisa de Cuvilliésa. Kiparski okras sta prispevala Johann Baptist Straub in Johann Joachim Dietrich. Po razlagi umetnostnega zgodovinarja dr. Maxa Tillmanna, ki je udeležencem predstavil zgodovino še danes delujočega gledališča, so po uničenju stavbe med 2. svetovno vojno originalno notranjščino obnovili in rekonstruirali v drugem krilu münchenske rezidence.

Dr. Myriam Wagner-Heisig je udeležencem predstavila zanimivo zgodbo stavbnega kompleksa bratov Asam, ki ga sestavlja cerkev sv. Janeza Nepomuka s kripto ter stanovanjski objekt z delavnico. Brata Egid Quirin in Cosmas Damian sta ambiciozni kompleks zgradila na podlagi svojih, na trenutke nenavadnih idej in ga zunaj in znotraj opremila s štukom, oltarjem, stenskimi poslikavami in kiparskim okrasom.

Partnerji so z obiskom benediktinskega samostana v Ottobeurenu dobili priložnost spoznati bavarski rokoko v njegovi najbolj ambiciozni in monumentalni izvedbi. Tam sta jih sprejela pater Rupert Prusinovsky in konservator-restavrator Johannes Amann, ki že vrsto let vodi prenovo notranjščine v velikem samostanskem kompleksu. Obiskovalcem je prestavil izzive, s katerimi se soočajo pri dolgoletnih prizadevanjih obnove štukatur in drugih umetnin samostana.