Novice

14. 12. 2018.

Študijski obisk na Dunaju

Partnerji iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Hrvaške so se 27. in 28. novembra srečali na študijskem obisku in skupnem delovnem srečanju strokovnih tehničnih in raziskovalnih ekip na Dunaju, z namenom preučevanja dela Johanna Baptista Strauba. Srečanje so organizirale mag. Julia Strobl, profesorica dr. Ingeborg Schemper in mag. Elena Holzhausen. Partnerjem se je pridružil tudi eden najbolj priznanih strokovnjakov in poznavalcev dela Johanna Baptista Strauba, profesor dr. Peter Steiner.

Prvi dan so udeleženci obiskali dunajske cerkve, kjer se nahajajo dela, pripisana Johannu Baptistu Straubu oziroma njegovim sodobnikom, z namenom razširitve znanja o sočasni kiparski produkciji. Med prvimi cerkvami so obiskali župnijsko in samostansko cerkev sv. Avguština (Augustinerkirche), kjer hranijo del cerkvenega inventarja iz nekdanje benediktinske cerkve montserratske Matere Božje (Schwarzspanierkirche) na Dunaju skupaj z deli, pripisanimi Johannu Baptistu Straubu (cerkvene klopi, deli stranskih oltarjev – danes na atikah obeh stranskih oltarjev ob slavoločni steni – ter kip muzicirajočega angela na orglah). Ob ogledu se je razvila zanimiva diskusija o cerkvenih klopeh in njihovi izvirni barvi ter možnih spremembah, ki bi bile posledica njihove demontaže in prenosa na novo lokacijo. V cerkvi se nahajata tudi kipa sv. Ambroža in sv. Avguština, ki ju je profesorica dr. Ingeborg Schemper atribuirala Lorenzu Mattielliju, enemu najpomembnejših italijanskih kiparjev, delujočih na Dunaju v 18. stoletju.

Skupini se je pridružil tudi restavrator Thomas Mahr, ki je opisal konservatorsko-restavratorske posege opravljene leta 2013/2014 na obeh omenjenih kipih. Kipa sta narejena iz kamna in prekrita s plastjo štuka, z izmenjujočimi poliranimi in mat površinami.

Ogled se je nadaljeval v cerkvi sv. Petra (Peterskirche), kjer se je ob dragocenih pripombah profesorja Steinerja odvijala razprava o predlagani atribuciji kiparske skupine Mučeništva sv. Janeza Nepomuka Lorenzu Mattielliju in možnem sodelovanju Johanna Baptista Strauba.

V minoritski cerkvi Snežne Matere Božje (Minoritenkirche, Santa Maria della Neve) so si imeli udeleženci priložnost ogledati štiri kipe (atribuirane Lorenzu Mattielliju s strani dr. Ingeborg Schemper) in štiri slike (nekdanje oltarne podobe s stranskih oltarjev, ki danes krasijo stene glavne ladje), ki izvirajo iz benediktinske Schwarspanierkirche.

Po diskusiji so se ogledi prvega delovnega dne zaključili v župnijski cerkvi sv. Mihaela (Michaelkirche). Skupino je sprejela restavratorka mag. Monika Mager, ki je opisala konservatorsko-restavratorske posege v teku v kapeli plemiške družine Werdenberg (Werdenbergkapelle). Predstavila je probleme povezane s končno predstavitvijo kapele, z oltarjem Kristusovega rojstva iz 17. stoletja, skupaj s sliko Franza Antona Maulbertscha in s kiparsko skupino Polaganja v grob (Franz Käßmann, 1819).

Popoldanski čas je bil rezerviran za sestanek na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze na Dunaju, ki ga je mag. Julia Strobl začela s predstavitvijo novih ugotovitev in odprtih vprašanj, čemur je sledil delovni sestanek v zvezi s prihajajočim poročilom, kataložnimi enotami in besedili za monografijo.

Naslednji dan so člani projekta obiskali župnijsko in romarsko cerkev Mariabrunn, kjer so jih pričakali Walter Pröglhof, dr. Ernst Schödl in Manfred Blamauer. Posebna pozornost je bila namenjena velikemu oltarju, katerega atribucija še ni bila popolnoma razjasnjena, na podlagi česar je sledila diskusija o času njegove izdelave in morebitnih avtorjih. Obiski so se zaključili v župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Laxenburgu, kjer se prav tako nahaja del opreme iz dunajske Schwarzspanierkirche, in sicer prižnica, nastala med 1730 in 1734, atribuirana Johannu Baptistu Straubu. Ob njej se je razvila zelo zanimiva in spodbudna razprava o njeni prvotni podobi (ali je bila prvotno popolnoma pozlačena ali polihromirana) in ikonografskem programu, s primerjavami prižnic v Diessnu (Johann Baptist Straub, 1738–40) in Ernovžu (Ehrenhausen, Philipp Jakob Straub, ok. 1753). To je sprožilo tudi vprašanje o možnem sodelovanju Philippa Jakoba Strauba v delavnici svojega starejšega brata v času izdelave omenjenega dela.

Martina Ožanić

Fotografije: Miroslav Pavličić