Novice

9. 10. 2018.

Delovanje bratov Straub na Madžarskem – terenska raziskava

Raziskovalke na projektu Straub, Ingeborg Schemper in Julia Strobl (Dunaj, Avstrija), Valentina Pavlič in Saša Dolnišek (Slovenija) ter Martina Ožanić in Martina Wolff Zubović (Hrvaška), so obiskale župnijski cerkvi v Szécsiszigetu in Egervaru, skupaj s frančiškansko cerkvijo v Nagykaniszi. Cilj omenjene terenske raziskave je bil vpogled v delovanje bratov Straub na Madžarskem, ki je v 18. stoletju pripadala isti kulturni celoti, kjer je družina delovala. Obenem je ekipa želela preveriti tudi obstoječe atribucije, ki so bile po večini povzete po starejši literaturi. Kljub temu da se je glavni oltar župnijske cerkve v Szécsiszigetu na skupnih diskusijah obravnaval kot pripisano delo iz kroga Philippa Jakoba Strauba, je slogovna analiza pokazala, da se na kipih slutijo le odmevi njegovih značilnih potez, zaradi česar bo potrebno opraviti dodatne arhivske raziskave.

Valentina Pavlič je v frančiškanski cerkvi v Nagykaniszi sodelavcem projekta predstavila dela Jožefa Strauba v omenjeni cerkvi – kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Florijana ter stranske oltarje. Na glavnem oltarju župnijske cerkve v Egervarju se v monumentalnem tabernaklju nahajata kipa sv. Roka in sv. Boštjana, novejši kopiji originalov, ki ju hranijo v Muzeju lepih umetnosti v Budimpešti. Kipa sta pripisana Philippu Jakobu Straubu. Med slogovno analizo oltarja kot celote se je razvila zanimiva diskusija o provenienci kipov, saj njihova kvaliteta presega kvaliteto oltarja, prav tako pa se ne vklapljajo v njegov ikonografski program. Župnik je s svojo izjemno prijaznostjo in uslužnostjo ekipo seznanil tudi z zgodovino cerkve, posameznimi donatorji in kasnejšimi obnovami.

Iskanje nadaljnjih podatkov o kipih je naslednji dan ekipo vodilo v Muzej lepih umetnosti v Budimpešti. Tam sta jih sprejeli kustosinji Zsuzsanna Boda in Anna Jávor, strokovnjakinja za madžarski barok. Kolegici sta razkazali muzej, kljub temu da je ta trenutno v fazi prenove. Originalna Straubova kipa sta bila tako dostopna posebej za potrebe projektne delovne skupine, temu pa je sledila še diskusija o njuni provenienci, času namestitve na glavni oltar, točnem datumu prihoda v muzej in njunimi slogovnimi značilnostmi. Ugotovili smo, da bodo potrebne nadaljnje arhivske raziskave, še posebej pregled gradiva vezanega na plemiško družino, ki je oltar naročila.

Terensko delo se je zaključilo s sestankom delovne skupine, kjer je ekipa povzela glavne ugotovitve in začrtala prihodnje aktivnosti.

Martina Wolff Zubović