Družina Straub

Philipp Jakob Straub (1706–1774)

Tako kot njegovi bratje, je tudi Philipp Jakob Straub svoje prvo umetnostno izobrazbo pridobil v očetovi delavnici v Wiesensteigu. Leta 1721 je mesto zapustil in sledil bratu Johannu Baptistu (1704–1784) v München. Tam je delal v delavnici kiparja Gabriela Luidla (1688–1741). Leta 1730 se je preselil na Dunaj in obiskoval tamkajšnjo akademijo, da bi izpopolnil svoje kiparsko znanje. Tam je najverjetneje delal kot pomočnik v delavnici Johana Cristopha Maderja (1697–1761), dvornega kiparja princa Evgena Savojskega. Njegov brat, Johann Baptist, je prav tako delal v isti delavnici, kar je odločilno vplivalo na zgodnja dela Philippa Jakoba. Po treh letih delovanja v cesarski rezidenci, se je preselil v Gradec. Tam se je poročil z Anno Katharino Schoy, vdovo štajerskega in cesarskega dvornega kiparja Johanna Jakoba Schoya (1686–1732), in obenem prevzel njegovo delavnico. Njegova zgodnja dela zaznamuje t. i. dunajski »Kaiser-Stil«, ki ga je vključeval v baročna graška dela. To je pomenilo tudi prekinitev s kiparsko tradicijo Johanna Jakoba Schoya in Marxa Schokotnigga, ki je izvirala iz Italije. Leta 1749/1750 je izdelal mojstrovino, ki odseva njegovo impresivno izraznost: opremo notranjosti graške Stadtpfarrkirche. Zadovoljstvo cerkvenih in dvornih naročnikov nad njegovim delom je kmalu pripeljalo do Straubovega imenovanja za dvornega kiparja. Opus Philippa Jakoba velja za vrhunec štajerskega baročnega kiparstva. Med 1750 in 1752, je tesno sodeloval s svojim nečakom, znanim kiparjem Franzem Xaverjem Messerschmidtom (1736–1742). Leta 1752 je bil izvoljen za predstojnika slikarskega ceha. Umrl je leta 1774 v starosti 69. let in je pokopan na graškem pokopališču sv. Ane.